Farmacevtska in biotehnološka industrija sta na prelomnici. Z napredki v znanosti, digitalizaciji in personalizirani medicini se odpira novo poglavje zdravstva, kjer bo zdravljenje prilagojeno posamezniku. A napredek potrebuje trdno infrastrukturo, povezano razmišljanje in pogumne akterje. Slovenija ima priložnost – in odgovornost.
Vrednost vsake inovacije se pokaže šele, ko postane dostopna bolnikom. Zato ni dovolj, da se sprašujemo, kam gre razvoj, ampak predvsem: kdo, kje in kdaj bo imel dostop do inovacij.
Dostopnost zdravil v regiji srednje in vzhodne Evrope se je sicer izboljšala, vendar še vedno zaostajamo za zahodno Evropo. Medtem ko bolniki v Nemčiji dobijo nova zdravila v nekaj mesecih, v Romuniji, Latviji ali Bolgariji nanje čakajo leta. Ta neenakost ni le strokovni izziv, ampak vprašanje pravičnosti in etičnosti. Ko zdravnik v manj bogati državi nujno potrebno zdravilo vidi na seznamu EMA, ga pogosto ne more predpisati zaradi lokalnih omejitev. Za bolnika lahko vsak mesec čakanja pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Če se kot skupnost ne odločimo, da omogočimo napredku, da doseže vse – ne glede na to, kje živijo – potem ne izgubljamo le človečnosti, temveč postavljamo pod vprašaj tudi svojo etičnost.
Slovenija je tu svetla izjema. Naš zdravstveni sistem – regulatorji, financerji in stroka – se zavedajo vzdržnosti, a hkrati razumejo, da zdravje ni strošek, temveč temelj družbene blaginje in gospodarstva. Mogoče je to tudi zato, ker smo majhni in smo si, kljub nazorskim oviram, nekako blizu, skoraj v sorodu. Zaradi hitrega dostopa do inovacij smo lahko zgled in naravna izhodiščna točka za uvajanje rešitev v širši regiji. To naj nas motivira, da sistem še izboljšamo in se zavzemamo za večjo zdravstveno enakost tudi izven naših meja.
V Medisu že več kot 35 let delujemo v smeri, da nove terapije v 19 državah regije CEE postanejo dostopne čim večjemu številu bolnikov v regiji. Posebno pozornost namenjamo onkologiji, nevrologiji in redkim boleznim. To zahteva več kot trženje – zahteva zaupanje, strokovnost, izkušnje in razumevanje lokalnih razmer. Aktivno vlagamo v izobraževanje strokovnjakov in izboljševanje diagnostike bolezni. Bili smo že tudi uspešni pobudniki zakonskih sprememb.
Zaradi regijske centrale v Sloveniji smo strateški partner številnim mednarodnim biofarmacevtskim podjetjem, ki v regijo ne vstopajo neposredno. V sodelovanju z nami prepoznajo prednosti: lokalno prisotnost, mednarodno znanje, visoko usposobljeno ekipo in odlične povezave s strokovnjaki. Slovenijo vidijo kot pomembno strateško prednost – strokovno in logistično.
Slovenija je ustvarila dobro osnovo za rast panoge tudi zaradi velikih farmacevtskih podjetij (Lek, Krka), katerih znanje se je preneslo v izobraževalne institucije. A za prihodnost potrebujemo več – močnejše povezovanje akademske sfere z industrijo, bolj prilagodljivo zakonodajo ter več poguma v javnem sektorju za uvajanje novih modelov zdravljenja in financiranja.
V tem kontekstu pozdravljamo pobude, kot je Biotech Hills – nastajajoče središče, ki združuje raziskovalno odličnost, poslovne ideje in infrastrukturo. Slovenija ima izjemen potencial, a potrebujemo jasno usmeritev, ki bo ta potencial pretvorila v globalne uspehe. Vizija zavoda Biotech Hills, katerega partner smo, se naravno dopolnjuje z našo. Znanje v Sloveniji mora postati temelj za strateško pozicioniranje države kot evropskega vozlišča za napredne rešitve in odgovorno uvajanje inovacij.
Verjamemo, da bo biotehnološka prihodnost resnično napredna šele, ko bo dostopna vsem in ko bo temeljila na povezovanju stroke, regulatorjev, podjetij, države in družbe. Slovenija ima vse pogoje, da to uresniči. S pravimi partnerstvi in skupno vizijo lahko ustvarimo regijo, kjer inovacije niso več privilegij – ampak pravica. To je prihodnost, v katero verjamemo. In za katero delamo.
dr. Martina Perharič
strokovna direktorica, Medis d.o.o.