Večkrat se vprašam, zakaj so določene stvari v Sloveniji urejene tako, kot so. Nekatere so odlično postavljene, druge nekoliko manj. Sam nisem človek, ki bi rad kritiziral – raje iščem rešitve in se trudim po svojih najboljših močeh: zase, za svojo družino, sodelavce in celotno skupnost.

Slovenija ima močno tradicijo v farmaciji in biotehnologiji. Danes ta sektor prispeva več kot 6 % k našemu bruto domačemu proizvodu in ustvari več kot tretjino celotnega slovenskega izvoza. Investicije podjetij, kot so Novartis, Sandoz/Lek in pa Krka, v zadnjih letih dosegajo stotine milijonov evrov, do konca desetletja pa bodo močno presegle milijardo. To jasno kaže na velik interes vlagateljev.

Prepričan sem, da so glavni razlog za to ljudje – ljudje z znanjem, organiziranostjo in izjemno učinkovitostjo pri reševanju izzivov. Res je, da nam primanjkuje kadra, a hkrati je raven našega znanja primerljiva z mnogimi svetovnimi velesilami; na nekaterih področjih farmacevtskega sektorja jih celo presegamo. Ta kadrovska osnova omogoča tudi izjemne raziskovalne projekte. Osebno sem ponosen na naš projekt odkrivanja zdravil, kjer smo v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Biotehniško fakulteto razvili aktivatorje sirtuina 6 – molekule, povezane s procesom staranja. Nedavno smo oddali patent za te spojine in se pripravljamo na poskuse na miših. To je dokaz, da slovensko znanje lahko doseže vrhunske rezultate.

Seveda pa izzivov ne manjka. Prepričan sem, da imamo ogromno potenciala za rast, a hkrati smo v preteklosti izgubili veliko investicij – in jih še izgubljamo. Kje tiči razlog, da nam ne uspe doseči stabilnejše in hitrejše rasti?

Kot sem omenil na začetku – ne rad kritiziram, saj verjamem, da so ljudje v osnovi dobri. A vseeno se moram dotakniti dolgoročne politike države. Verjamem, da si politiki želijo dobro, pa vendar kot narod in politika pogosto ne najdemo skupne rdeče niti, ki bi Slovenijo vodila z jasno davčno, gospodarsko, razvojno in kadrovsko strategijo, tesno povezano z univerzami (ki so nujno potrebne za izobraževanje dodatnega kadra). Prepričan sem, da je potrebno pravzaprav zelo malo: stvari dobro postaviti, organizirati, določiti jasne cilje, oblikovati razumne zakone ter se jih dosledno držati. Rezultati zagotovo ne bodo takojšnji, a v razmeroma kratkem času bi nas druge države in farmacevtske družbe prepoznale ne le kot narod z vrhunskim kadrom, temveč tudi kot stabilno in zanesljivo okolje.

Če želimo, da Slovenija postane naslednji konkurent Švici, sem prepričan, da potrebujemo iniciative, kot je Slovenia Biotech Hills, ki bodo skupaj s politiko in gospodarstvom poiskale prave cilje, jih jasno definirale in nas popeljale na višjo raven.

Kjer sta vztrajnost in pozitivizem, ob pravi volji, je mogoče prav vse.

Z lepimi pozdravi,

Andraž Žurman, direktor LabCore