Z vselitvijo v novo Biotehnološko stičišče je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) dobil veter v jadra za hiter razvoj znanstvenih disciplin, med katerimi biotehnologija predstavlja eno glavnih smeri, saj na tem področju delujejo vsi oddelki inštituta.

Imamo kritično maso znanja, raziskovalne infrastrukture in talentov, ki lahko iz znanstvene odličnosti ustvarijo dolgoročno gospodarsko vrednost. Okno priložnosti pa je kratko. Države v regiji še nimajo vzpostavljenega biotehnološkega ekosistema, zato lahko Slovenija do leta 2030 postane vodilno središče ved o življenju v Srednji in Vzhodni Evropi – če bomo končno združili ambicije, odločitve in izvedbo.

Večkrat se vprašam, zakaj so določene stvari v Sloveniji urejene tako, kot so. Nekatere so odlično postavljene, druge nekoliko manj. Sam nisem človek, ki bi rad kritiziral – raje iščem rešitve in se trudim po svojih najboljših močeh: zase, za svojo družino, sodelavce in celotno skupnost.

Vstopamo v peto tehnološko revolucijo – biotehnologija in umetna inteligenca bosta skupaj na novo preoblikovali gospodarstvo, zdravstvo in celo človeka samega. Slovenci pa hočemo biti pri tem zraven.

Novica

Rektorji treh fakultet z Biotech Hills podpisali sporazum o sodelovanju

Biotehnologija postaja eden ključnih razvojnih stebrov sodobnega gospodarstva, kjer je povezovanje znanja, raziskav in industrije nujno za dolgoročno konkurenčnost. Podpis sporazuma o sodelovanju med tremi javnimi univerzami in Zavodom Biotech Hills predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi močnega biotehnološkega ekosistema, ki bo spodbujal prenos znanja, razvoj kadrov in rast novih biotehnoloških podjetij v Sloveniji.

Novica

Farmacevtska panoga raste – jo bo Slovenija znala zadržati?

Farmacevtska in biotehnološka panoga postaja vse pomembnejša za Slovenijo. Za nadaljnji razvoj panoge bodo ključni vlaganja v raziskave in razvoj ter ukrepi za zaposlovanje visoko izobraženih kadrov. Več v članku, kjer je komentar podal tudi direktor zavoda, Nik Prebil.