Biotehnologija danes ni več nišna veja znanosti, temveč strateški sektor z vplivom na zdravstvo, prehrano, energijo in varnost oskrbe – je nova strateška industrija Evrope. Evropska komisija jo je leta 2023 umestila med najpomebnejše in prioritetne industrije, ob bok digitalizaciji in zelenemu prehodu. Pandemija je pokazala, kako vitalna je sposobnost hitrega razvoja terapij in diagnostike, zdaj pa se poudarek širi tudi na bioproizvodnjo, personalizirano medicino in sintezno biologijo.

Slovenija pri tem ni brez adutov. Imamo močno farmacevtsko tradicijo, odlične raziskovalne ustanove in ambiciozno generacijo znanstvenikov ter podjetnikov. Vendar so ti potenciali pogosto razpršeni, brez povezane vizije ali infrastrukture, ki bi jih pretvorila v mednarodno konkurenčno industrijo. Prav zato je združevanje v povezan ekosistem ključno in več kot potrebno.

Trenutna slika: veliko znanja, premalo prenosa v prakso

Znanstveni potencial Slovenije je nesporen. Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, številne fakultete in farmacevtski centri podjetij dosegajo vrhunske rezultate na področju molekularne biologije, biokemije in farmacije. Toda še vedno se le majhen delež tega znanja prelije v komercialne produkte.

Biotehnološka podjetja v Sloveniji so večinoma mikropodjetja ali akademski spin-offi brez pomembnejše globalne prisotnosti. Seveda obstajajo tudi izjeme – številna med njimi so naši partnerji. A zaradi visokih razvojnih stroškov in zapletenih regulativnih postopkov večina startupov ostane ujeta v razvojni fazi ali se seli v tujino. Ključni razlog za to pa je sistemsko pomanjkanje kapitalske, infrastrukturne in strateške podpore.

Financiranje predstavlja enega ključnih izzivov. Slovenski investicijski ekosistem za "deep tech" in biotehnologijo je zelo omejen. Javni razpisi pogosto niso prilagojeni dolgoročnim razvojnim ciklom, zasebnega tveganega kapitala pa skorajda ni. Startupi se večinoma zanašajo na evropske projekte ali tuje partnerje. To moramo spremeniti in vesel sem, da strategija zavoda Biotech Hills to tudi naslavlja.

Štiri ključna področja izboljšav

Sistematično povezovanje deležnikov - V Sloveniji še vedno primanjkuje trajnih mehanizmov povezovanja med znanostjo, industrijo, investitorji in regulatorji. Projektna sodelovanja so pogosto ad hoc, brez širše razvojne strategije. Potrebujemo stalne tematske platforme, skupne baze znanja, dogodkovne koledarje in koordinirane iniciative.

Skupna strateška usmeritev - Slovenija ne more biti močna na vseh področjih. Potrebno je določiti prednostna področja (npr. biosimilarji, bioinformatika, sintezna biologija) in usmeriti vanje raziskave, kadrovski razvoj in podporne politike. Skupna nacionalna strategija bo z jasnimi usmeritvami omogočila tudi učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Cluster management in internacionalizacija - Brez profesionalne upravljalske strukture grozd ostane deklaracija brez učinka. Zavod Biotech Hills lahko prevzame vlogo usklajevalca, lobista in povezovalca – z jasnim mandatom, rednim financiranjem in evropskimi partnerstvi. Ključno je tudi vstopanje v mednarodne mreže (npr. EIT Health, BioEurope). To lahko ustvarjamo skupaj.

Dostop do kapitala in spodbud - Potrebujemo specializirane javne in zasebne sklade za bio-startupe, davčne olajšave za vlagatelje in mehanizme za “co-investiranje”. Tovrstni modeli uspešno delujejo v državah, kot so Irska, Nizozemska in Izrael. Te rešitve moramo predstaviti odločevalcem in pri njih vztrajati.

Kaj se lahko naučimo - npr., od Švice?

Švica velja za enega najuspešnejših biotehnoloških okolij na svetu. Ključno vlogo igra Swiss Biotech Association (SBA), ki združuje podjetja, raziskovalce, investitorje in politiko v usklajen grozd. SBA ima stalno strokovno ekipo, deluje kot poslovni subjekt in redno izdaja nacionalna poročila, nastopa na globalnih sejmih in vodi programe internacionalizacije.

Ključne lekcije za Slovenijo:

• Profesionalna grozdna uprava: Biotech Hills naj sčasoma postaja strateški akter z operativno ekipo, ne zgolj mreža dogodkov.
• Vidnost in promocija: Letno poročilo “Slovenian Biotech Outlook” bi okrepilo prepoznavnost sektorja doma in v tujini.
• Kapitalski mostovi: SBA uspešno povezuje podjetja s skladi, kot so HBM Partners in BioMedPartners – Slovenija potrebuje podobne mehanizme.
• Podpora od ideje do izvoza: Od akademskih spin-offov do globalnih podjetij – Švica zagotavlja mentorstvo, infrastrukturo in kapital v vseh fazah razvoja.
• Regionalna moč: V mestu Basel delujeta ETH Zurich in EPFL Lausanne v okviru decentraliziranega nacionalnega sistema. Slovenija bi lahko razvila regionalna biotehnološka središča (npr. Ljubljana za znanost, Maribor za industrijo, Koper za bioinformatiko).

Zaključek

Slovenija ima znanje, ima ljudi in ima primere dobrih praks. Zdaj potrebuje predvsem povezano vizijo, strateške ukrepe in profesionalno podporno strukturo. Biotehnologija skupaj s farmacijo ni le znanost, temveč priložnost za novo industrijo, nova delovna mesta in nove ideje.

Zavod Biotech Hills želi postati platforma tega preboja. Skupaj z raziskovalci, podjetniki, državnimi akterji in vlagatelji. Čas je, da Slovenija vstopi med evropske biotehnološke sile. Ne kot opazovalka – ampak kot sooblikovalka prihodnosti. Tu smo na dobri poti.

dr. Saša Leskovšek, Vilintra